Besede v notah

Skozi cikel BESEDE V NOTAH prepoznavamo in predstavljamo glasbenike, katerih avtorska besedila dosegajo presežke, kar se tiče lirike, metaforike, angažiranosti, aktivacije, sporočilnosti in izvirnosti. Rušimo ločnico med poezijo v glasbi in poezijo kot vejo literarne umetnosti. Skozi projekt poudarjamo liričnost kot enakovredno sopotnico glasbenemu angažmaju in predstavljamo tiste skupine, katerih besedila so velikokrat, zavita v glasbo, premalo razumljena ali prepoznana. Besedila razdelimo obiskovalcem koncertov v obliki brošure oz. “koncertnih listov”, kjer tudi s QR kodo povežemo posnetek na spletu z besedilom.

Ko je Bob Dylan, legendarni ameriški glasbenik, ki že več kot 50 let ohranja status vrhunskega skladatelja in pisatelja, od Švedske kraljeve akademije prejel Nobelovo nagrado za literaturo, je med literati završalo kot v osjem gnezdu. Doživeli so šok. Ko smo od intelektualcev, ki jim je literatura strokovna usmeritev, slišali votle argumente, da glasba v poeziji nima kaj iskati, smo se spraševali, kako so lahko pozabili na antične tragedije, na trubadurje in potujoče barde, na dejstvo, da sta poezija in glasba od vekomaj dve glavi istega telesa. Pozabili so na še en svetovni šok, ki ga je sprožil Dylan. Ko je leta 1965 iz radijskih sprejemnikov udarila njegova Like a Rolling Stone, so ga električne kitare, glasni bobni in značilne fraze na orglicah, prikazale v povsem drugačni luči kot njegova prejšnja, večinoma akustična dela s folk spremljavo. V času lahkotnih triminutnih poskočnic Beatlov je vrhove lestvic zavzel revolucionarni šestminutni traktat avantgardne metaforične poezije, ki je namesto o simpatičnih najstniških težavah po trubadursko pripovedoval o dekletu, ki je naivno plavala v lažnivem svetu visoke družbe, potem pa »kot kotaleči se kamen« boleče padla na realna tla. Bistvena točka obeh Dylanovih zmagovalnih dejanj je vrnitev besede v glasbo in glasbe v besedo, vrnitev obeh fragmentiranih oblik v prvotno skupnost, kjer samoumevno sedita za isto mizo.

Pomembni premiki, ki so v zadnjih desetletjih relativizirali kritiško dojemanje ločnice med alternativno in popularno glasbo, s tem pa pozornost z vsebine pogosto preusmerili na kontekste distribucije in promocije, v sebi nosijo tudi konkretne vsebinske trende. Eden izmed teh je gotovo uglasbitev pesniških besedil in sinestezija, celo fuzija med besedami in glasbo, med melodijo in stavkom. 

Nekomercialna glasba različnih žanrov (t.i. »alternativa«: rock, metal, indie, eksperimentalna glasba...) je vedno bila vizionarska, zato tudi bolj zasenčena s strani komercialne, razširjene, množicam bolj privlačne pop glasbe. Enak trend se je pojavljal z besedili, ki zaradi specifike glasbenih nastopov ali snemalnih audio tehnik niso požela tolikšne odmevnosti, kot si jo zaslužijo. 

Generična, komercialna glasba se je vzpostavila predvsem kot produkt množičnega trženja. Velik del nekomercialne glasbe se razvija onkraj prostora, ki ga opredeljujejo učinki trga in medijev. Te zvrsti najbolj živijo v neposrednem izvajalskem (poustvarjalskem), vsakdanjem kontekstu, iz oči (izvajalcev) v oči (poslušalcev). Tako kot poezija, ki je intimna, osebna, izpovedna. 

Pesnike od običajnih sestavljalcev površinskih neposrečenih rim, ki poneumljajo poslušalce, ločujejo široka domišljija, poglobljena čustvenost, občutek za dramaturgijo, eksistencializem, izvirna simbolika in nepresušen besedni zaklad, žal pa kaže, da imajo v internetni dobi, ko izmenjava informacij poteka bliskovito, ljudje čedalje manj časa ustavljati se pri poetičnih besedilih, tudi komercialni radiji čedalje težje prebavljajo zahtevnejša besedila, ki se vztrajno umikajo iz mainstreama.

Ni nujno biti "radikalen", temveč le pristen in zvest svojemu srcu, kar pa je dandanes najbolj radikalna zadeva, ki jo umetnik (pesnik, glasbenik) lahko naredi, da ponovno vzpostavi pozabljen uporniški kreativni odnos do glasbene industrije.
Cikel koncertov bodo spremljali »programski listi« slovenskih strokovnjakov s področja literarnega in glasbenega ustvarjanja, v katerih bodo obravnavali (recenzirali) besedila sodelujočih izvajalcev. Recenzentski odbor, ki ga bodo sestavljali uveljavljeni strokovnjaki iz različnih glasbenih in literarno-teoretskih žanrov, bodo pri skladbah nastopajočih skupin in posameznikov v koncertnem ciklu v svojih komentarjih obravnavali naslednje elemente:
- izvirnost,
- sporočilnost besedila, izpovednost, 
- melodičnost in harmonijo,
- mladost – neuveljavljenost glasbene zasedbe, če prihaja iz območja Slovenije,
- celovitost skladbe.

Udeleženi slovenski avtorji

V preteklosti so se skozi cikel predstavili: Zala in Gašper, Niet, Dežurni Krivci, Koala Voice, MRFY, Mrigo & Ghet, Haiku Garden, Siti Hlapci, N'Toko, Happy Ol' McWeasel, Within Destruction in drugi.


slika

Naše delo omogočajo

partnerji
partnerji
partnerji
partnerji
partnerji
partnerji
Naš spletni portal uporablja piškotke

... z namenom zagotavljanja kvalitetne spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.

Naš spletni portal uporablja piškotke

... z namenom zagotavljanja kvalitetne spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.

Vaše nastavitve piškotkov so bile shranjene