Besede v notah

Skozi cikel koncertov Besede v notah prepoznavamo in predstavljamo glasbenike, ki s svojimi avtorskimi besedili dosegajo presežke na področjih lirike, metaforike, angažiranosti, aktivacije, sporočilnosti in izvirnosti. Cilj je rušenje ločnice med poezijo v glasbi in poezijo v literarni umetnosti, saj skozi projekt poudarjamo liričnost kot enakovredno glasbenemu aranžmaju. Besedila skupin, ki jih predstavljamo, so velikokrat premalo razumljena ali znana, ko jih ovija glasba. Na koncertih obiskovalcem razdelimo brošure oziroma t.i. "koncertne liste", ki s QR kodo povezujejo posnetek na spletu z besedilom.

Ko je legendarni ameriški kantavtor Bob Dylan, ki že več kot 50 let ohranja status vrhunskega skladatelja in liricista, od Švedske kraljeve akademije prejel Nobelovo nagrado za literaturo, je med literati završalo kot v osjem gnezdu. Ko smo od šokiranih intelektualcev, ki jim je literatura strokovna usmeritev, slišali votle argumente, da glasba v poeziji nima kaj iskati, smo se spraševali, kako so lahko pozabili na antične tragedije, na trubadurje in potujoče barde — na dejstvo, da sta poezija in glasba od vekomaj dve glavi istega telesa.

Pozabili so na še en svetovni šok, ki ga je sprožil Dylan. Ko je leta 1965 iz radijskih sprejemnikov udarila njegova "Like a Rolling Stone", so ga električne kitare, glasni bobni in značilne fraze na orglicah prikazali v povsem drugačni luči kot prejšnja, večinoma akustična dela s folk spremljavo. V času lahkotnih triminutnih poskočnic Beatlov je vrhove lestvic zavzel revolucionarni šestminutni traktat avantgardne metaforične poezije, ki je namesto o simpatičnih najstniških težavah po trubadursko pripovedoval o dekletu, ki je naivno plavala v lažnivem svetu visoke družbe, potem pa "kot kotaleči se kamen" boleče padla na realna tla. Bistvena točka obeh Dylanovih zmagovalnih dejanj je vrnitev besede v glasbo in glasbe v besedo, združitev fragmentiranih oblik v prvotno skupnost, kjer samoumevno sedita za isto mizo.

Premiki, ki so v zadnjih desetletjih relativizirali kritiško dojemanje ločnice med alternativno in popularno glasbo, s tem pa pozornost z vsebine pogosto preusmerili na distribucijo in promocijo, v sebi nosijo tudi konkretne vsebinske trende. Eden izmed teh je uglasbitev pesniških besedil, kjer gre za sinestezijo, celo fuzijo med besedami in glasbo, med melodijo in stavkom. 

Nekomercialna glasba različnih žanrov (t.i. "alternativa": rock, metal, indie, eksperimentalna glasba idr.) je bila vedno vizionarska, zato pa tudi bolj zasenčena s strani komercialne, razširjene, množicam bolj privlačne pop glasbe. Enak trend se je pojavljal z besedili, ki zaradi specifike glasbenih nastopov ali snemalnih audio tehnik niso požela tolikšne odmevnosti, kot si jo zaslužijo. 

Generična, komercialna glasba se je vzpostavila kot produkt množičnega trženja. Velik del nekomercialne glasbe se zato razvija onkraj prostora, ki ga opredeljujejo učinki trga in medijev. Te zvrsti najbolj živijo v neposrednem izvajalskem (poustvarjalskem), vsakdanjem kontekstu, iz oči v oči, direktno od izvajalca do poslušalca. Tako kot poezija, ki je intimna, osebna, izpovedna. 

Pesnike od običajnih sestavljalcev površinskih, neposrečenih rim, ki poneumljajo poslušalce, ločujejo široka domišljija, poglobljena čustvenost, občutek za dramaturgijo, eksistencializem, izvirna simbolika in nepresušen besedni zaklad. Žal pa kaže, da se imajo v internetni dobi, ko izmenjava informacij poteka bliskovito hitro, ljudje čedalje manj časa ustavljati pri poetičnih besedilih. Tudi komercialne radijske postaje zmeraj težje prebavljajo zahtevnejša besedila, ki se vztrajno umikajo iz mainstreama.

Ni nujno biti "radikalen", temveč le pristen in zvest svojemu srcu, kar pa je dandanes najbolj radikalna zadeva, ki jo umetnik (pa naj bo pesnik ali glasbenik) lahko naredi, da ponovno vzpostavi pozabljen uporniški kreativni odnos do glasbene industrije.

Cikel koncertov bodo spremljali "programski listi" slovenskih strokovnjakov s področja literarnega in glasbenega ustvarjanja, v katerih bodo obravnavali besedila sodelujočih izvajalcev. Recenzentski odbor uveljavljenih profesionalcev iz različnih žanrov bo v svojih komentarjih obravnaval naslednje elemente:

  • izvirnost,
  • sporočilnost in izpovednost, 
  • melodičnost in harmonijo,
  • mladost oziroma neuveljavljenost glasbene zasedbe, če prihaja iz območja Slovenije,
  • celovitost skladbe.

V preteklosti so se skozi cikel predstavili izvajalci, kot so Zala in Gašper, Niet, Dežurni Krivci, Koala Voice, MRFY, Mrigo & Ghet, Haiku Garden, Siti Hlapci, N'Toko, Happy Ol' McWeasel, Within Destruction in drugi.
 


slika

Naše delo omogočajo

partnerji
partnerji
partnerji
partnerji
partnerji
partnerji
Naš spletni portal uporablja piškotke

... z namenom zagotavljanja kvalitetne spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.

Naš spletni portal uporablja piškotke

... z namenom zagotavljanja kvalitetne spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.

Vaše nastavitve piškotkov so bile shranjene